Stratosferski balon v Ženavljah

Manjša gorička vas Ženavlje je bila 18. avgusta leta 1934 v središču pozornosti cele Evrope. Na njivi s fižolom in bučami sta pristala belgijska letalca. Na ta dogodek danes spominja spominsko obeležje, bronasti kip v obliki krogle.

Pristanek stratosferskega balona v Ženavljah
Na avgustovski večer, 18. avgusta leta 1934, okrog osmih zvečer, je na njivi z bučami in fižolom, ki je bila v lasti kmetov Duh in Gomboc, pristala »lebdeča prilika«. Vaščani so bili presenečeni, a so takoj vedeli za kaj gre, saj so že imeli videti priložnost balon že pred 40 leti, ko je preletel njihovo vasico. Posadki balona, v kateri sta bila stratosferska letalca, profesor Max Cosyns in njegov asistent Nere van Elst, so pri pristajanju hitro priskočili na pomoč.

Belgijska raziskovalca sta poskrbela za svetovno slavo Ženavelj
Belgijska raziskovalca sta vzletela zjutraj ob 6. uri z letališča Hour-Havenne v Belgiji, dosegla višino 16.000 metrov in po 14 urah letenja pristala. Neugoden veter ju je odnesel čez Avstrijo proti vasici Ženavlje, kjer sta pristala. Polet je bil sedmi po vrsti za prof. Cosynsa, za prof. Piccarda, ki je let načrtoval, pa prvi polet z balonom v stratosfero. Letalca sta imela s sabo radijsko zvezo, s katero sta oddajala podatke o svojem poletu. Tako so se vse evropske radijske postaje vključile v program poleta in sporočale o gibanju balona v stratosferi. Nekaj dni je bilo tako Ženavlje v središču časopisov in radijskih postaj v Evropi in celo Ameriki.

Pokrajina ob Muri in s tem tudi Ženavlje je postalo znano širom Evrope
Novinar Jutra iz Ljubljane je zapisal:« Ni Sibirija,  je pokrajina prijaznih domačinov, katerih se bosta letalca  še dolgo spominjala.« »Po cestah so švigali avtomobili, motorji in kolesarji s tako brzino, da je bil po cestah velik oblak prahu. Vse je tiščalo k profesorju…« je poročala Murska krajina.  Letalca sta se nato odpravila v Ljubljano, od tam pa s trimotornim letalom na letališče v Zagreb in preko Dunaja domov v Belgijo. Na letališču v Zagrebu jima je bilo izročeno  odlikovanje kralja Aleksandra. Navzoč je bil tudi prof. Vilko Novak, ki je letalcema v imenu mlade inteligence iz Slovenske  krajine izročil nov zemljevid Slovenske krajine in dr. Slavičevo knjigo Prekmurje iz leta 1919.

Knjiga in film o stratosferskem balonu
Domačini so ju gostoljubno sprejeli, še posebej šolski upravitelj Škerget, za kar je prejel od belgijskega kralja Leopolda posebno odlikovanje.
Veliko zgodb kroži o tem, kako so balon naložili na »Goričko Mariško« in kakšne težave jim je ob tem delal stanjevski predor, skozi katerega je gorička železniška proga potekala.
Dogajanje v vasi je opisal pisatelj Milan Vincetič v knjigi »Nebo nad Ženavljami«, po njej pa je bil posnet istoimenski dokumentarni film. Na mestu pristanka stratosferskega balona se danes nahaja spominsko obeležje, bronasti kip v obliki krogle, ki je delo akademskega kiparja, Mirka Bratuše. V spomin na ta dogodek je danes 18. avgust občinski praznik Občine Gornji Petrovci.

Parkirišče: na nasprotni strani ceste.