Murska šuma

V okolici Lendave, ob slovensko – hrvaški – madžarski tromeji, južno in vzhodno od krajev Pince Marof in Benica, med rekama Ledavo in Muro, se nahaja Murska šuma, ki je zanimiv in svojevrsten nižinski poplavni gozd. »Vstopna točka« zanjo je Benica, ki velja za najbolj vzhodno vas v Sloveniji.

Kaj je Murska šuma?
Murska šuma je poplavni nižinski gozd, ki se razprostira vzhodno od Benice, vpet med reki Ledavo in Muro, na površini 360 ha.  V njem v glavnem uspevajo listavci. To je edinstven prostor ob reki Muri, kjer na mnogih delih človek še ni posegel v naravo, zato se je del Murske šume ohranil kot pragozd.

Murske mrtvice
Mura ustvarja ob svojem toku več mrtvic. To so nekakšna jezerca, mrtvi rečni rokavi, ki so z leti izgubila povezavo z matično reko. Za njih je značilna zelo pestro rastlinstvo in živalstvo. V bližini se nahajata Muriša in Potkova, eni najlepših mrtvic pri nas.
Murska šuma je raj za ptiče, območje je namreč eno najpomembnejših ornitoloških območij v Sloveniji.
Muriša je velika dobra 2 ha in povprečno globoka 1 do 2 m. Mrtvica je delno že prerasla z močvirsko vegetacijo, vendar je njen osrednji del bogat z vodno zalogo. Vodni del se v glavnem zapolni z meteorskimi padavinami, občasno dobi vodo iz velikih poplav bližnje matične struge reke Mure.

Muriša je tudi znano literarno delo
Muriša je tudi romana Ferija Lainščka, ki se dogaja se v času druge svetovne vojne v Murski Soboti. Glavni junak Julian Spransky si zada nalogo maščevati se reki, ki je zaznamovala usodo njegovih staršev in seveda tudi njegovo.

Benica je najbolj vzhodna slovenska vas, kjer živijo Primorci in Istrani
V Benici se merjeno po geografskih koordinatah nahaja najbolj vzhodna točka v Sloveniji. Posebnost so tudi njeni prebivalci – Primorci in Istrani, ki so se tukaj načrtno naselili v 20-ih letih prejšnjega stoletja. V sosednji vasi Pince Marof so v repliki nekdanje lesene barake, kakršne so postavili ob priselitvi leta 1922, uredili Spominsko hišo – muzej Primorcev in Istranov. V njej si lahko ogledamo zgodovinsko razstavo zgodb Primorcev in Istranov, ki so bili po prvi svetovni vojni prisilno preseljeni v okolico Lendave, nekaj predmetov in dokumentarno gradivo. Posebnost Benice pa je tudi, da je to povsem slovenska vas na sicer dvojezičnem območju.

Po nasipu Ledave in po Murski šumi
Mursko šumo je najlepše raziskovati s kolesom. Po njej vodi kolesarska pot po nabrežju Ledave do sotočja z Veliko Krko, med polji do Muriše in nazaj po Murski šumi (ca. 20 km) in/ali Pot po Murski šumi (6 – 10 km). Na nasipu so table, ki označujejo oddaljenost od točke 0, ki označuje sotočje Ledave in Velike Krke. V bližini nabrežja Ledave se kmalu potem, ko zapustite Benico, nahaja stara zapuščena karavla, ki je od točke nič oddaljena 6,5 km. Malo pred točko nič prečkamo njivo in pridemo na makadamsko pot, ki vodi skozi Mursko šumo, ki pomeni tisto pravo, pristno doživetje.
Ob poti boste naleteli na veliko zanimivih prizorov; v Murski šumi se prosto pase velika čreda goveda in bivolov, travnik trasi stari zapuščeni traktor, zanimivi so čebelji panji….
Kolesarjenje je tod potrebno tod vzeti kot avanturo oziroma doživetje in upoštevati, da je stanje poti odvisno od vremena.