Judovsko pokopališče (Dolga vas)

Judovsko pokopališče v Dolgi vasi je edino neokrnjeno v Prekmurju. Na nagrobnikih, ki so obrnjeni proti Jeruzalemu, potomci sicer več ne puščajo kamenčkov, ki jih Judje namesto rož in sveč polagajo na grobove. A je klub temu urejeno, čeprav  potomcev lendavskih Judov že dolgo ni več. Pokopališče je pomembne del zgodovine Lendave in Prekmurja.

Jude so na pokopališču v Dolgi vasi začeli pokopavati po letu 1850. Leta 1880 so ga razširili, nato pa dogradili še mrliško vežico. Na nagrobnikih, skupno jih je kar 128, ki so obrnjeni proti vzhodu (proti Jeruzalemu), so zapisana značilna judovska imena v latinski in hebrejski pisavi. Leta 1947 so na pokopališču postavili spominski steber žrtvam holokavsta. Pokopališče je spomeniško zaščiteno.

Prve judovske družine so se v Prekmurju naselile v turških časih, predvsem iz Madžarske in Avstrije. Bili so pretežno trgovci, gostilničarji, žganjarji, medičarji, pravniki in zdravniki. Od leta 1850 do leta 1921 so Judje v Lendavi imeli lastno šolo. Prekmurske Žide so v drugi svetovni vojni deportirali v koncentracijska taborišča, od koder se jih večina ni vrnila. Lendava je imela tudi sinagogo, na pokopališču počiva tudi zadnji lendavski rabin, Mor Lowy.