Jeruzalemski grički

»Dežela, čudovita kakor iz belih sanj, kjer vitki topoli hrepene iz pesmi goric, kakor vriskajoči akordi proti nebu.« je zapisal Franc Ksaver Meško. In ni bil edini, ki so ga mir in barvitost Jeruzalema z okolico očarali. Nekoč je kraj prepričal križarje, danes pa turiste, ki iščejo mir sredi hrupnega sveta.

Prlekija, manjša pretežno gričevnata pokrajina na severovzhodu Slovenije, je svet bogate kulinarike, vrhunskih vin, vijugastih terasastih goric, pojočih klopotcev in bogate kulturne dediščine. Tu so črpali svoj navdih številni umetniki, med drugimi jezikoslovec Fran Miklošič, filmski ustvarjalec Karel Grossmann, lirski pesnik Stanko Vraz, skladatelj Slavko Osterc in akademski slikar Ante Trstenjak.

Jeruzalem – med Ljutomerom in Ormožem se nahaja manjša vasica z le približno 40 prebivalci, strnjena okrog romarske cerkve. Z njenega 384 m visokega vrha se odpira lep razgled na vinorodne gričevnate terase v okolici. Iz novejše zgodovine je znana po ustanovitvi vinske zadruge in prvega vrtca na vasi.

Jeruzalemsko – Ormoške gorice
Že Rimljani so v te kraje prinesli predhodnico današnje vinske trte, nato pa še križarji in romarji, ki so se vračali s pohodov v Sveto deželo ter Turki vračajoč se z osvajanj zahoda. Ozemlje Velike Nedelje in okolice, kateri je pripadalo tudi današnje območje Jeruzalema, je v začetku 13. stoletja podaril Friderik Ptujski viteškemu redu križarjev. Pobožni vitezi so poskrbeli za duhovni in kulturni razvoj prej preprostih domačinov. Med drugim so jih naučili vinogradništva. Na vrhu griča med Ormožem in Ljutomerom so postavili stolp, ki je postal romarska točka, kjer so se verniki stoletja dolgo izročali v varstvo Mariji. Križarji so se počutili, kakor da bi prišli res v sveto deželo, zato so najvišji vrh okrog gradu Velika Nedelja poimenovali Jeruzalem, naslednji Svetinje in ostale po apostolih. Ko je eden izmed njih zbolel, se je zaobljubil, da bo v znak zahvale prinesel iz Jeruzalema sliko Žalostne Matere Božje. Njena kopija še danes krasi glavni oltar cerkve. Mnogim so bili kraji tako všeč, da so ostali, o čemer še danes pričajo lokalni priimki.

Pogumne domačinke
Križarji so bili vojaški red in so te kraje večkrat ubranili pred različnimi roparskimi tolpami iz Ogrske, Hrvaške in Turčije. So pa bile pogumne tudi tukajšnje ženske. Leta 1664 so ugnale turško četo, ki se je prek Jeruzalema vračala iz bitke pri Monoštru. O tem še danes priča krajevno ime Babji klanec. Štirideset let pozneje se je izkazal tudi miklavški župnik Martin Stariha, ki je s pomočjo župljanov premagal Kruce, ki so vdrli sem z Madžarske. Upravičeno si je zaslužil naziv Viktoriusos ali Zmagovalec.

Vrhunska vina, slavni šipon
Primerno vlažna in zračna, lahka, topla in globoka lapornata tla s primesjo peska in gline so kakor nalašč za vinsko trto. Prve vinograde so v Jeruzalemsko – Ormoških goricah zasadili Rimljani. Ko je rimski imperator Probus poskusil vino iz teh vinogradov, je provinco poimenoval »vinea nobilis districtis«. Na razvoj vinogradništva so vplivali križarji, ki so se z vinom ukvarjali celo znanstveno.
O tukajšnjih vinih kroži tudi zgodba, da naj bi jih poskusil Napoleon, ki jih je ocenil kot zelo dobra. Po izpitem kozarcu naj bi po anekdoti dejal »si bon«, domačini pa so le začudeno gledali, kako ve, da pije šipon.
Vrhunec slave je vinogradništvo in vinarstvo doseglo v času avstrijske monarhije, ko je bilo tukajšnje vino znano pod imenom Luttenberger. Z današnjim območjem avstrijske Štajerske je predstavljalo največje vinogradniško področje v tedanji Avstro-Ogrski. Jeruzalemsko vino je bilo zelo cenjeno, zato ga ponekod domačinom ni bilo dovoljeno uživati. Za njih so ga vozili iz drugih (slabših) rajonov.
Po prvi svetovni vojni je vinogradništvo nazadovalo. Lastniki so se ves čas menjavali. Prvi zasebni polnilci vin so se pojavili šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so prinesli pestrost v dotlej uniformirano vinarstvo. Idealni pogoji, prst, lega in mikroklima omogočajo danes proizvodnjo vin najvišje kakovosti. Tako prevladujejo številna zelo kvalitetna in vrhunska vina. Ljubitelji lahko poskusijo odlični šipon, laški ali renski rizling, chardonnay, sauvignon, beli, sivi in modri pinot, traminec, rumeni muškat in muškat otonel, rizvanec, kerner ali ranino.

Jeruzalemsko – Ormoške gorice prepredajo številne turistične, pohodne in kolesarske poti ter Vinska turistična cesta. Le-te vodijo skozi gosto poraščene gozdove, ki so spomladi obarvani z noricami, poleti polni jurčkov in drugih gob, jeseni pa kostanjev. Posebnost so številni klopotci, ki naznanjajo čas trgatve in odganjajo požrešne ptice.

V Jeruzalemu si vrh razglednega griča lahko ogledate še Cerkev Žalostne Matere Božje – Jeruzalem .