Jagnedov drevored med Mursko Soboto in Rakičanom

Drevored jagnedov oziroma laških topolov ob cesti med Mursko Soboto in Rakičanom je eden izmed zaščitnih znakov mesta Murska Sobota. Dolg je 1,4 km in šteje 140 dreves.

Zanimiva zgodovina Jagnedovega drevoreda
Prva drevesa so bila posajena že okrog leta 1896, ko so Madžari praznovali tisočo obletnico prihoda v sedanjo domovino. V počastitev tega dogodka so po vsej državi ob cestah sadili drevorede, največ iz jagnedov. Še mogočnejši je bil dvoredni drevored, ki je bil posekan jeseni 1970, saj so bila stara in na pol suha drevesa že zelo nevarna. Po izgrajeni kolesarski stezi, ki je ena prvih v državi, so dve ali tri leta pozneje posadili novega, a le do rakičanskega pokopališča, kjer je katastrska meja med Soboto in Rakičanom.

Zanimiv razlog, zakaj je bil prekinjen drevored na katastrski meji
Grof Szapari je čakal vlak v Radgoni in je nenadoma pridivjala nevihta, ki je podrla jagned, rastoč na železniški postaji, ki je treščil na tla tik pred njim. Ko je prišel domov, je ukazal podreti vse jagnede na svojem posestvu. Na soboški strani katastrske meje so se topoli zopet pojavili nekaj let pred drugo svetovno vojno.

Leta 2011 je bil drevored obnovljen in registriran kot nepremična kulturna dediščina
Jagned, tudi stebrasti ali laški topol, je prastara kulturna rastlina, ki omogoča preživetje domačinom v ozkih gorskih dolinah v Afganistanu in sosednjih deželah. Jagned je moška rastlina, nastala kot različek črnega topola, ki raste tudi pri nas, najpogosteje ob Muri. V Evropi se je jagned pojavil najprej v Italiji, v začetku 18. stoletja v Lombardiji, zato se tudi imenuje lombardski ali laški topol, tja pa so ga verjetno pripeljali Benečani iz Turčije. Za njegovo hitro širjenje bi naj bil najzaslužnejši francoski cesar Napoleon.