Gorička Mariška

Med leti 1907 in 1968 je na relaciji Murska Sobota – Hodoš vozila legendarna »Gorička Mariška«, o kateri kroži veliko zgodb. Danes stoji pred železniško postajo v Murski Soboti stoji parna lokomotiva iz leta 1928, ki sicer ni originalna Mariška. Kam je izginila originalna, namreč ni znano.

Proga Murska Sobota–Hodoš–Zalalövő–Körmend je bila odprta leta 1907
Železniško progo Murska Sobota – Hodoš so zgradili Ogri z namenom povezati Prekmurje (takrat imenovano Slovenska krajina) z Budimpešto  in prodreti z izvozom blaga na trge izven Ogrske. Ljudem z Goričkega je proga omogočala hitrejši dostop do mesta in povezavo s svetom. Uradno in svečano odprtje celotne proge Murska Sobota–Hodoš–Zalalövő–Körmend je potekalo 25. junija 1907. Prvo vožnjo so spremljali svečani sprejemi na postajah Gornji Petrovci-Križevci, Puconci in Murska Sobota, ki so se jih ude­ležili tudi predstavniki raznih ministrstev, uradov in takratna domača inteligenca. Po svečanih nagovorih je za izbrano družbo sledila bogata pojedina v hotelu Dobray, kjer so na koncu nazdravili menda celo s šampanjcem.

»Sopeš kak Mariška«
Kako je vlak dobil ime »Mariška« (prekmurska različica ženskega imena Marija) ni točno znano, je pa v Prekmurju še danes pogosti rek, da »sopeš kak Mariška«. Poleg ljudi je prevažala tudi tovor, les, živino, sadje, premog in gnojila, na Goričko pa je vozila apno, cement in gradbeni material. Veliko so jo uporabljali dijaki in študentje ter delavci.
Proga Murska Sobota do Hodoša je bila dolga 30 km in je imela 7 postaj. Do odprtja proge Murska Sobota – Ormož (1924 leta) je Mariška vozila trikrat tedensko (ob ponedeljskih, sredah in sobotah), kasneje pa dvakrat dnevno. Posebna težava je bila oskrba s premogom, ki so ga dovažali po cesti. Včasih se je zgodilo, da ga je zmanjkalo, takrat je Mariška zastala. Kompozicija je štela 6 vagonov, eden je bil transportni.

Leta 1934 v evropskih poročilih
Leta 1934 je doživela svojih pet minut slave, ko so z njo od postaje Gornji Petrovci do Murske Sobote prepeljali stratosferski balon belgijskih raziskovalcev, ki sta pristala v Ženavljah. V poročilih o dogajanju, ki ga je spremljala vsa Evropa, je bila omenjena tudi Gorička Mariška.

Danes pred železniško postajo parna lokomotiva iz leta 1928
Po njej so se mnogi orientirali ob delu na polju in so »točno« vedeli koliko je ura. Ob delu so, ko je zapeljala mimo, so zastali in jo gledali. Če je bil njen dim črn, so radi rekli, da kurjač kuri stare gume, vlažen premog ali smolnata drva, zato bolj sopiha. Beli dim pa je pomenil, da vleče močneje. Zapiskala je vedno trikrat, prvi pisk je pomenil da odpelje čez 5 minut. Z njo je povezanih veliko lepih zgodb.
Zaradi vse manjšega števila potnikov in visokih materialnih stroškov je vodstvo železnice leta 1968 namreč ocenilo, da je najbolj gospodarno vlak ukiniti. Vlak je imel precejšnjo izgubo, proga je bila zastarela, največja hitrost vlaka je bila 25 km/h. 31. decembra 1968 ob 19.20 se je Mariška še zadnjič po­dala na pot.

Pred železniško postajo v Murski Soboti danes stoji stara parna lokomotiva
Pred železniško postajo v Murski Soboti danes stoji parna lokomotiva iz leta 1928, a ni originalna Mariška. Kam je izginila originalna, ni znano.