Cerkev Sv. Trojice (Lendavske gorice)

V Lendavskih goricah se na lepi razgledni točki nahaja zanimiva cerkev sv. Trojice z skrivnostnim mumificiranim truplom, ki naj bi po ljudskem izročilu pripadalo vojščaku Mihaelu Hadiku.

Cerkev z lepim razgledom
Cerkev Sv. Trojice stoji na enem od vinorodnih Lendavskih gričev, od koder se ob lepem vremenu ponuja lep razgled na panonsko nižino, vse od Blatnega jezera do Prekmurja in  Slovenskih goric. Zaradi ugodne strateške lege so tukaj že zgodaj postavili utrdbo z razglednim stolpom, ki je Turki zaradi njene izbrane lege niso uspeli zavzeti. Veleposestniška rodbina Gludovac je v času po koncu Turških vpadov, po zaobljubi, leta 1728 postavila na to mesto cerkev, ki je bila posvečen sv. Trojici. Cerkev grajena v baročnem slogu ima manjši prezbiterij, prostorno ladjo z manjšim stropom, pred pročeljem pa zvonik. Nekoč je bila znana božja pot, kamor so romali verniki tudi iz Madžarske.
V njej se nahaja grobnica družine Kakasdi Hajós, katere najbolj znan član je bil odvetnik in kraljevi svetnik Mihály Kakasdi Hajós. V 19. stoletju je veliko prispeval k razvoju meščanstva in gospodarstva Lendave.

Skrivnostna mumija
Med kopanjem temeljev za cerkev so naleteli na krsto, v kateri so našli ohranjeno mumificirano truplo. Po ljudskem izročilu naj bi šlo za Mihaela Hadika, kapitana vojske. Sodeloval naj bi v  spopadu s turškimi četami leta 1603, ko je Lendavo branil Kristóf Bánnfy. Tako pravi legenda, v resnici pa so v krsto z letnico 1733 položili k večnemu počitku Mihálya Hadika, očeta slovitega vojskovodje Andrása Hadika. Truplo so položili v stekleno krsto, ki si jo v notranjosti cerkve lahko ogledamo. Mumija je popolnoma nepoškodovana, posušena, na njej pa ni sledi balzamiranja in kot taka velja za čudež narave. Apnenčasta zemlja in izredno zračna grobnica sta pripomogli, da se je telo v grobnici naravno mumificiralo. Prek okostja je ohranjena napeta koža, na prstih so ohranjeni nohti, lobanja ima še zobovje. Vidne so poteze obraza, ohranjenih je še nekaj las. Mumiji manjkajo le dlani.

Druga legenda pravi, da je Hadik padel iz konja, medtem ko je bežal pred Turki.

Najnovejše  raziskave so pokazale, da je bil Mihael Hadik poveljnik gradu. Dežela v okolici mu je bila všeč, zato je kupil posestvo in na njem umrl naravne smrti. Muzejski kustos Galerije – Muzej Lendava, Zoltan Kepe, ki se je lotil raziskave Hadika, v knjigi Legenda in resnica o Hadikovi mumiji navaja, da Mihael Hadik ni bil junak v bojih s Turki, saj je umrl in bil pokopan leta 1733, ko Turkov naših krajih več ni bilo. Leta 1690 so jih pregnali iz bližnje Nagykanizse, že desetletja pred tem pa tukajšnji kraji več niso plačevali turških davščin. Hadik je služboval kot vojaški častnik v okolici Lendave, a dolgo po Turkih

Staro pokopališče
Cerkev obdaja skrivnostno, najstarejše pokopališče v Lendavi z umetniško izdelanimi nagrobniki.