Filovci

Filovci so manjši kraj, ki je znan po lončarstvu, vinogradništvu in številnih lepo ohranjenih starih prekmurskih hišah, cimpračah. Če me vprašate, kaj je na tej vasi tako posebnega, so to drobne zanimivosti, ki jih odkrijete ob sprehodu po vasi: rože posajene v staro lončarsko vreteno, kokoši in petelin ob cesti, radovedni domačini, ki čakajo pozdrav obiskovalcev. Pa filovski griči, s katerih odmeva veselje, predvsem v jesenskih mesecih, lepo urejene stare cimprače in zidanice, o čemer pričajo šaljivi napisi ob poti.

Ravninski gručasti del in vinorodna gričevnata slemena
V osrčju Prekmurja, kjer se stikajo trije značilni svetovi levega brega Mure, ravninsko Ravensko in Dolinsko ter gričevnato Goričko leži prekmurska vas Filovci. Gručasti del vasi se nahaja še v ravnini, gričevnata vinorodna okolica (slemena ali bregi – Trnavski Breg, Filovski Vrij in Gaj), ki je po slemenih posuta s številnimi zidanicami, vinskimi kletmi in vikend hišicami, pa predstavlja južne obronke Goričkega. Filovska in sosednja Bogojinska slemena so eno najbolj ugodnih območij za vinogradništvo v Prekmurju, iz katerih vinarji iztiskajo vrhunska bela vina, laški rizling, beli bergundec, renski rizling, muškatni silvanec, ne manjka pa tudi samorodne šmarnice. Po gričevnatih slemenih pa je ohranjenih veliko elementov stare kmečke arhitekture.

Vas nekoč in danes
Filovci se prvič omenjajo leta 1322 z imenom Fyloch, trideset let pozneje pa kot Philauch. Arheološke najdbe pričajo, da naj bi prva naselbina na tem območju obstajala že v mlajši kameni in bakreni dobi. Do 15. stoletja je bila vas povsem kmečka, kasneje pa so se prebivalci zaradi velikih količin gline začeli ukvarjati z lončarstvom. Prodor industrijskih izdelkov v novejši dobi je to dejavnost skoraj povsem uničil. Po prvi svetovni vojni je bilo v vasi okrog lončarjev, danes je dejaven le še eden.
Na mestu, kjer sta nekoč stala leseni zvonik in betonski križ in kjer so se vaščani zbirali ob molitvi, danes stoji kapela Marije pomočnice iz leta 1938. Na bregu Gaj sta domačina Gutman dala zgraditi kapelico Marije kraljice, do katere vodi po klancu med vinogradi 15 postaj križevega pota.

Tradicija lončarstva
Filovski lončarji so znani po izdelavi črne keramike, za katero je značilen poseben postopek redukcijskega žganja, ki zniža poroznost črepinje. Nekoč bogato tradicijo si obiskovalci lahko ogledajo v muzeju, Lončarski vasi. Ta se nahaja v dveh tipičnih panonskih »cimpračah«. V prvi je stalna razstava filovskih lončarskih mojstrov. Razstavljena je tudi stara kopasta peč za žganje črne lončevine. Ogled obsega še predstavitev oblikovanja na vretenu.

Odlična bela vina
Filovski griči so glede na letno število sončnih ur eno najugodnejših območij za pridelavo grozdja v tem delu Slovenije. Zato ni čudno, da so vsi trije bregovi posejani z vinsko trto in si zidanice sledijo ena za drugo. V preteklosti so filovski vinogradniki in vinarji pridelovali samorodno belo vino, šmarnico. To je samorodna trta z velikimi listi in zlato rumenimi grozdi, ki je bila odporna na vinske bolezni, do živega pa ji ni mogla priti niti zmrzal. Ker vsebuje metilni alkohol, je pitje v večjih količinah škodljivo. Danes so jo izpodrinila vrhunska bela vina.

V Gaju vinograd s trtami različnih sort
V Gaju se nahaja zanimiv vinograd, imenovan Vitis Vitae, ki simbolizira povezanost človeka in zemlje ter srečanja človeka s človekom. Člani vinogradniško-turističnega Društva Gaj so leta 2002 s prijatelji iz Avstrije in Madžarske zasadili 92 trt več kot štiridesetih različnih sort. Trte so vpisane v posebne knjige z zaporednimi številkami, ki so zapisane tudi na kolu ob trti. Nekatere od njih imajo celo svoje botre. Vinograd je lepa priložnost za opazovanje rasti trte, njenih bolezni in škodljivcev.

Cimprače, stare prekmurske domačije
Slemena so pravi raj za odkrivanje starih prekmurskih hiš. »Cimprače« so pritlične, lesene hiše, ometane z blatom in prebeljene z apnom ter slamnatimi strehami. V Gaju je ena takih Penova klet, ki je bila postavljena leta 1853 in obnovljena v starem stilu. Na trnacu imajo urejen miniaturni muzej na prostem z nekaj panoji o etnografskih značilnostih kraja, razvoju preš in pomenu lončarstva, lončarsko vreteno, leseno prešo v funkcionalni postavitvi in podobno. Po predhodni najavi je možen tudi ogled notranjosti. Osrednji prostor je spremenjen v slikarski atelje, kjer je slikarska razstava na temo panonske arhitekture in vinskih kleti.

Pohodna pot kulturne dediščine
Skozi naselje vodi 10 km dolga tematska pešpot, ki je označena z glinastim šestero listnim cvetom na lesenem stebru. Poteka od Plečnikove cerkve v Bogojini preko Trnavskega na Filovski breg, od tam pa čez Gaj skozi gozd do Bukovniškega jezera in izvira pri kapeli sv. Vida, od koder se krožno vrača. Če se vam zdi predolga, obstaja tudi Modra pot, dolga le 3 km, ki se začne in konča pri galeriji Gaj. Čez isto območje vodita tudi vinsko-turistična cesta in kolesarska pot, dolgi približno 12 km. Ob obeh je več razglednih točk.